Dišalo je po pomladi, vsaj tukaj, v dolini. Hrvati so pred kratkim vstopili v shengensko območje in zapornice na gozdnih cestah, ki so predstavljale mejo med Slovenijo in Hrvaško so odstranjene. 

Še večjo spremembo od odstranjene zapornice na gozdni cesti mi predstavlja njihov prehod na €... Nič več skrbi, kako se bom s kom dogovoril, da mi vzame  €, ker nimam ob sebi njihovih dnarcev.

Pri vrhu Gorjancev, tam kjer se nadmorska višina približa 900 m je bilo v senčnih predelih še kar nekaj snega, na  prisojnih legah pa je teloh že jemal slovo. Z mojim kolesarskim pajdašem, ki je bil med zimo mnogo bolj aktiven od mene,  sva v družbi njegovih monologov kar hitro prejahala vrh in se pričela spuščati proti Sošicam. Bil je 18. marec. Sobota. V Sošicah je bil organiziran večji športni dogodek, trail tek in kar na enkrat sva imela družbo tekačev, ki so se že spuščali proti cilju... Baje je na štartu bil okoli 400 tekačev. Zelo pohvalno! 

Ekspreso in coca-cola, to je vse, kar midva potrebujeva, sva prvič v Sošicah uradno plačala z €!

Bilo je dražje kot na naši strani, vendar to sploh ni pomembno! Naslednjič podaljšava proti Trdinovem vrhu in krožno skozi Šentjernej nazaj v Kostanjevico.